E-mail: td.solinar@gmail.com | Tel: 031 648 493 -- Predsednik, Gianfranco Giassi

 

  • Slovenščina
  • Italiano
  • English

Praznik kakijev

Praznik kakijev

Zakaj praznik kakija v Strunjanu?

Kaki uspeva v subtropskem, mediteranskem in submediteranskem podnebju. V Sloveniji so taki pogoji na mikrolokacijsko ugodnejših legah v Slovenski Istri, na Vipavskem in v Brdih. Ocenjujemo, da imamo cca 20 ha intenzivnih nasadov in  možnosti širitve še za cca 50-100 ha. To je sicer  malo v primerjavi z ostalimi sadnimi vrstami, vendar je predvsem za Slovensko Istro veliko.

V Strunjanski dolini je  cca 30 % vseh  nasadov v Sloveniji. Blaga klima in dobra tla zagotavljajo dobre in kvalitetne pridelke. Samo to pa prav gotovo ni dovolj, ampak je potrebno  pridelek tudi prodati.  Pred letom 2000 je bil kaki  manj poznan kot danes in prodaja ni bila najboljša. Kako približati ljudem ta čudoviti sadež bogov? Pridelovalci kakija in strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe so  prišli do zamisli o prazniku kakija in ga od takrat dalje uspešno organiziramo vsako leto v začetku novembra. Veliko truda  je  vloženega v ta praznik.  Poskrbljeno je za strokovni, kulturni in zabavni program. Delamo z zanosom in ljubeznijo. Ljudem ponujamo  kaki, sonce v njem, naše veselje, preprostost in pristnost.  Veselimo se zadovoljnih obiskovalcev in želimo ohraniti lepoto in pristnost tega praznika. Predvsem pa želimo ponuditi odličen kaki in različne izdelke iz tega sadeža. Strunjan je vas kakija in vsi živimo  z njim.

Veliko zaslug za navdušenje nad kakijem imajo  žene in dekleta, ki vsako leto poskrbijo za kulinariko. Zaradi velikega zanimanja in povpraševanja obiskovalcev smo v letu 2005 izdali knjižico

Kakijeve dobrote s kar 30 recepti.

Kaki – hrana bogov

Kaki, eksotični sadež katerega izvor je Kitajska, je pri nas še vedno premalo poznan. V deželah daljnega vzhoda je po svoji pomembnosti takoj za agrumi in jabolkom.

Že od nekdaj so cenili njegovo prehransko in zdravilno vrednost ter uživali v njegovem sladkem okusu. O tem nam govori tudi pomen njegovega botaničnega imena Diospyros – hrana bogov.

Odlikuje ga bogata vitaminska in mineralna vsebnost, visoka vsebnost prehranskih vlaknin ter nizka vsebnost beljakovin in maščob. Njegova energijska vrednost je primerljiva z energijsko vrednostjo grozdja, mandarin in banan. Odlikuje ga visoka vrednost vitamina A , ki ga vsebuje le malo manj kot najbogatejše sadje marelica in kar trideset krat več kot jabolko. Vsebuje pet krat več vitamina C kot jabolko in le tretjino manj kot agrumi. Pomembna je vsebnost pektinov in taninov, od mineralov pa kalij, kalcij, fosfor in železo.

Zanimanje zanj se povečuje, cenijo ga sladokusci in ljubitelji zdrave prehrane. Zaradi bogate sestave in naravi prijazne pridelave si prav gotovo zasluži večjo prisotnost v naši prehrani.

Energijska vrednost, vsebnost beljakovin, maščob, sladkorjaVitaminov in mineralov v 100gvoda82kalorije62beljakovine0,6maščobe0,3sladkorji v raztopini16vlakna2,5Vitamin v mgB10,02N20,03C23PP0,3A237Minerali v mgkalcij8železo0,37kalij170fosfor25magnezij8

 

Učinkovine

Tanin, pektin, sladkorji, sadne kisline, vitamini (beta karoten, E, B-1, B-2, B-6, nikotinska kislina, folna kislina, pantotenska kislina, biotin, C), minerali (natrij, kalij, kalcij, fosfor, magnezij, železo, cink, jod, fluor, krom, baker, selen)

Zdravilnost

  • za razstrupljanje organizma
  • poživlja presnovo
  • znižuje holesterol
  • proti zlati žili
  • koristen za ledvice, jetra, oči, kožo, lase, dlesni, zobe, kosti…
  • deluje proti utrujenosti
  • pomaga v  boju proti boleznim (povečuje odpornost) in stresu

 

Avtor: Irena Vrhovnik