E-mail: td.solinar@gmail.com | Tel: 031 648 493 -- Predsednik, Gianfranco Giassi

 

  • Slovenščina
  • Italiano
  • English

Cerkev

Cerkev

Ko prehodimo strmo z granitom tlakovano pot, ki pelje proti severu, pridemo v romarsko cerkev Marijinega prikazanja.

Kratka zgodovina cerkve Marijinega prikazanja v Strunjanu 

Prvotna cerkvica je stala na tem mestu že okoli leta 1200.Zanjo so skrbele redovnice benediktinke, ki so imele svoj samostan pri cerkvici sv. Basa (kjer je danes vila Tartini). Po njihovem odhodu iz teh krajev (okoli leta 1221) so jo vzeli v varstvo očetje benediktinci, ki so živeli v samostanu onkraj solin, v tej cerkvici pa so se zbirali čez dan k molitvi, kadar so delali v okoliških vinogradih. Ko so benediktinci Strunjan zapustili (ni znano kdaj se je to zgodilo), so se za svetišče zavzeli duhovniki iz Pirana, ki so do 16. stol. prihajali od tam, od tega časa naprej pa je imel Strunjan svojega stalnega duhovnika, ki je bival v kaplaniji poleg cerkve.

Cerkev je močno načel zob časa. Leta 1463 jo je dala obnoviti bogata piranska vdova Osvalda Petronio Barcazza in po njej je svetišče dobilo ime Barcazza. Najpomembnejša letnica v zgodovini strunjanske cerkve je 1512. V noči med 14. in 15. avgustom tega leta se je pri vratih stare  cerkvice prikazala Marija čuvajema vinogradov Giovanniju Grandiju in Pietru di Zagabria. Po tem dogodku se je cerkev preimenovala v » Sveta Marija od Prikazanja« (Santa Maria della Visione). Kmalu je postala najpomembnejša istrska božja pot, ki se je priljubila vsem, tudi oddaljenim romarjem in obiskovalcem. Dogodek prikazanja je slikar Francesco Valerio narisal na les (okoli 1520) in ta podoba še danes krasi glavni oltar. V naslednjih desetletjih istega stoletja so cerkev povečali. Piranski župnik Tomaž Gregolin, odličen slikar, je za to božjepotno cerkev ustvaril  več slik. Deset njegovih velikih platen prikazuje prizore iz Marijinega življenja, od njenega rojstva do poveličanja. Te slike so nastale v letih 1656-1671.

Jeseni leta 1907 so prevzeli skrb za strunjansko romarsko svetišče sinovi sv. Frančiška Asiškega- frančiškani italijanske province iz Trenta. Pred slovesnostjo 400- letnice Marijinega prikazanja so dali obnoviti nekatere slike v cerkvi. Za samo obletnico leta 1912 pa je tržaško- koprski škof dr. Andrej Karlin ob asistenci ljubljanskega škofa Jegliča in frančiškanskega misijonskega brata Marconija z dovoljenjem tedanjega papeža Pija X. slovesno kronal strunjansko milostno  Marijino podobo. Zadnji italijanski frančiškan je umrl v Strunjanu januarja 1955 in je pokopan na piranskem pokopališču. Po njegovi smrti so upravo strunjanskega svetišča prevzeli slovenski frančiškani province sv. Križa, ki ima sedež v Ljubljani. Marca 1961 je Strunjan postal samostojna župnija Marijinega prikazanja, romarska cerkev pa je od takrat tudi župnijska.

Vir: Župnija Marijinega prikazanja Strunjan p. Niko Žvokelj – zgibanka 500 let Marijinega prikazanja Strunjan

V Strunjanu so nekoč poleg cerkve Marijinega prikazanja obstajale še tri cerkvice: cerkev Sv.Krištofa,  Sv.Duha ( pri današnjem hotelskem kompleksu Salinera) in Sv.Bassa (pri današnji Vili Tartini). Slednjo lahko zasledimo na starih razglednicah. V teh cerkvicah so molili za dobre letine soli in olja.